Stopnje in vrste celulita: kako se ocenite

Ni vsak celulit enak. Razlikuje se po stopnji — kako izrazit je — in po vrsti, torej po tem, kaj v njem prevladuje. Razumevanje obojega ni le teorija: prav od tega je odvisno, kateri ukrepi imajo pri vas sploh smisel. V tem članku razložimo lestvico stopenj, sodobnejši način ocenjevanja videza, kako celulit nastaja in napreduje, glavne vrste in to, kako se okvirno ocenite sami.

Najprej pa pomirjujoče dejstvo: celulit je izjemno razširjen. Strokovni pregledi navajajo, da je v različni meri prisoten pri približno 80 do 90 odstotkih žensk po puberteti, ne glede na telesno težo ali tip postave. Stopnja torej opisuje izrazitost videza, ne pa zdravstvene težave.

Stopnje celulita po Nürnbergerju in Müllerju

Dermatologi izrazitost celulita opisujejo z lestvicami. Najbolj znana, ki sta jo leta 1978 predlagala Nürnberger in Müller, loči štiri stopnje in se opira na opazovanje kože v različnih položajih ter na ščipalni test:

• Stopnja 0: vdolbinic ni niti ob stisku kože.
• Stopnja I: koža je v mirovanju gladka, vdolbinice se pokažejo ob ščipanju.
• Stopnja II: vdolbinice so vidne, ko stojite, v ležečem položaju pa izginejo.
• Stopnja III: vdolbinice so vidne tako stoje kot leže.

Pomembno je vedeti, da so takšne ocene opisne (kvalitativne) in subjektivne — pripomorejo k pogovoru in spremljanju, niso pa natančna meritev. Logika lestvice je preprosta: nižja stopnja pomeni, da se vdolbinice pokažejo šele, ko tkivo k temu „prisilite“ (s stiskom ali z držo), višja pa, da so prisotne tudi v mirovanju.

Sodobna ocena videza: Cellulite Severity Scale

Ker klasična štiristopenjska lestvica gleda le eno lastnost, so strokovnjaki razvili podrobnejše orodje. Sodobna ocena celulita (t. i. Cellulite Severity Scale) hkrati upošteva več značilnosti videza:

• število vidnih vdolbinic na opazovanem predelu,
• globino posameznih vdolbinic,
• videz površine (gladka, valovita, „pomarančna“ koža),
• ohlapnost oziroma povešenost kože,
• in zgoraj opisano klasično stopnjo po Nürnbergerju in Müllerju.

Vsaka značilnost dobi svojo oceno, seštevek pa da skupno sliko, ki je bolj niansirana od ene same številke. Tako orodje je uporabno predvsem za dosledno spremljanje skozi čas. Vsem lestvicam je skupno, da ostajajo ocena videza: pregledi opozarjajo, da se slikovne metode (na primer ultrazvok) in subjektivni vtis pogosto ne ujemajo povsem, zato nobena številka ni „dokončna sodba“ o vaši koži.

Kako celulit nastaja in napreduje

Da bi razumeli stopnje, pomaga vedeti, kaj se dogaja pod kožo. Klasični histološki pregledi opisujejo, da celulit ne nastane naenkrat, ampak skozi prepletene faze:

1. Zgodnja faza: maščobne celice v podkožju se povečajo, hkrati pa oslabi odtekanje tekočine in limfe — tkivo postane bolj zastojno.
2. Vmesna faza: kot odziv se vezivo začne preurejati in množiti, pojavijo se drobne spremembe v prekrvavitvi, pregrade med maščobnimi predelki pa se zgostijo.
3. Pozna faza: pregrade postanejo čvrste in fibrozne, maščobni predelki se združujejo v večje skupke, kar ustvari globlje in obstojnejše vdolbinice.

Ta opis pojasni dvoje. Prvič, zakaj se z leti celulit pri marsikomu počasi poglablja: vezivo se s starostjo spreminja, prožnost kože pa upada. In drugič, zakaj se mehke, sveže oblike na blage ukrepe odzivajo drugače kot trdovratne, fibrozne — pri slednjih gre za bolj „dozorelo“ strukturno spremembo. Sam proces ni enak pri vseh in nanj vplivajo hormoni, genetika, prekrvavitev in življenjski slog; več o ozadju pa preberite na strani o tem, zakaj celulit nastane.

Ščipalni test: kako se ocenite doma

Okvirno stopnjo lahko preverite sami s preprostim ščipalnim testom. Najbolje ga je narediti pri dobri svetlobi in na sproščeni mišici:

1. Sprostite mišico stegna ali zadnjice (test na napeti mišici zavaja).
2. Kožo nežno stisnite med palcem in kazalcem in jo nekoliko dvignite.
3. Opazujte površino: če se vdolbinice pokažejo šele ob stisku, gre za blažjo stopnjo; če so vidne že v mirovanju stoje, a izginejo, ko se uležete, za zmerno; če ostanejo vidne tudi leže, za izrazitejšo.

Za doslednejše spremljanje opazujte vedno isti predel, v istem položaju in pri podobni svetlobi; fotografija od prvič do drugič pomaga bolj kot spomin. Test je okviren in subjektiven — namenjen je vam, da bolje razumete svoje stanje, ne pa temu, da bi si postavljali diagnozo. Za natančnejšo oceno in nasvet se obrnite na strokovnjaka.

Vrste celulita

Poleg stopnje se celulit razlikuje tudi po tem, kaj v njem prevladuje. Najpogosteje ločimo tri tipe, ki se pogosto prepletajo:

• Vodeni (edematozni) celulit: v ospredju je zadrževanje tekočine; pogost je občutek težkih, zabuhlih nog, koža pa lahko deluje napeta. Tu k boljšemu pretoku tekočine in počutju prispevajo ukrepi, kot sta limfna drenaža in presoterapija.
• Mehki (maščobni) celulit: povezan z ohlapnejšim tkivom in telesno sestavo; koža je na otip mehka, vdolbinice pa se ob gibanju premikajo in lahko spremenijo lego. Tu največ prispevata redno gibanje in krepitev mišic, ki tkivu dasta oporo.
• Trdovratni (fibrozni) celulit: vezivne pregrade so čvrste, vdolbinice globlje in obstojnejše, koža na otip trša. Ker gre za bolj dozorelo strukturno spremembo, prav pri njej pogosto dobro nasloví videz profesionalni tretma, ki deluje neposredno na te vezivne pregrade; ob tem domača nega ostaja smiselna podpora.

Marsikdo ima kombinacijo več tipov hkrati — celo na različnih predelih telesa je slika lahko drugačna. Zato je smiselno gledati celotno sliko, ne le ene značilnosti.

Česa stopnja in vrsta ne povesta

Ocena je uporabna, a ima meje. Stopnja ne napove, kako se bo vaša koža odzvala na posamezen ukrep — odziv je zelo individualen. Prav tako višja stopnja ni merilo zdravja: celulit je predvsem značilnost zgradbe podkožja in kože. In nazadnje, številke se med ocenjevalci razlikujejo, zato dveh ocen ni vedno mogoče neposredno primerjati. Zaradi vsega tega ocena najbolje služi kot izhodišče za pogovor in za spremljanje lastnega napredka skozi čas, ne kot dokončna „diagnoza“.

Ali je celulit lahko boleč?

Celulit sam po sebi navadno ni boleč. Nekateri ob izrazitejšem, vodenem celulitu opisujejo občutek napetosti ali rahle občutljivosti, povezan z zadrževanjem tekočine. To je nekaj drugega kot prava bolečina: če je predel zares boleč, rdeč, topel ali oteklina hitro narašča, to niso značilnosti celulita, ampak znak, ki sodi k zdravniku — razliko pojasnimo v članku o celulitu in celulitisu.

Zakaj je ocena pomembna

Ko poznate svojo stopnjo in prevladujočo vrsto, je izbira ukrepov veliko lažja: pri blagem celulitu pogosto k boljšemu videzu in počutju kože prispevajo gibanje in domača nega, pri vodenem stopita v ospredje drenaža in presoterapija, pri trdovratnem pa profesionalni tretmaji, ki delujejo na vezivne pregrade. Ocena je koristna tudi za spremljanje: če veste, od kod ste izhajali, boste lažje opazili spremembo videza. Kako se vse to sestavi v smiseln pristop, povzamemo v pregledu, kako se znebiti celulita.