Anticelulitni tretmaji: primerjava in učinki

Ponudba anticelulitnih tretmajev je široka in se hitro spreminja, obljube na letakih pa so si med seboj sumljivo podobne. Ta primerjava jih postavi na skupni imenovalec: vsak tretma opišemo brez okraskov, povzamemo objavljene raziskave in povemo, za koga je smiseln — ter kdaj je bolje izbrati drugega.

Primerjava namenoma ne vsebuje cen in obljub o trajanju: oboje je odvisno od izvajalca, vaše kože in stopnje celulita. Kar lahko primerjamo pošteno, so mehanizmi in dokazi. Če iščete širši kontekst — od domačih navad do profesionalnih metod —, ga najdete v pregledu, kako se znebiti celulita.

Kako beremo to primerjavo

Vsak tretma opišemo po istem ključu: kaj je, kako deluje, kaj kažejo raziskave in za koga je primeren. Dokaze predstavljamo opisno — povemo, kaj raziskave poročajo in kako trdne so —, brez ocen in brez obljub o izidu. Eno samo pravilo poenostavi branje: metode, ki delujejo na vezivne pregrade, imajo doslej najdoslednejše rezultate, tiste, ki delujejo le na maščobo ali prekrvavitev, pa učinkujejo zmerneje in pogosto prehodno. Pri vsaki tudi povemo, ali je bila preizkušena s placebom — to pri celulitu loči trdne dokaze od vtisa.

Pregled tretmajev

Akustična terapija z udarnimi valovi (AWT)

Kaj je: Neinvazivna metoda, pri kateri glava naprave v podkožje usmerja zvočne (udarne) valove. Izhaja iz ortopedije, kjer se uporablja že desetletja, izvaja pa se v več zaporednih obiskih brez anestezije.

Kako deluje: Valovi mehansko obremenijo vezivo in spodbujajo prekrvavitev tkiva, kar naj bi izboljšalo prožnost in videz kože.

Kaj kažejo raziskave: Akustična terapija je ena najbolje raziskanih neinvazivnih metod pri celulitu. Skupni pregled kliničnih raziskav opisuje merljivo izboljšanje videza kože, kar je pomembno, pa je tudi dvojno slepa, s placebom nadzorovana raziskava pokazala večje izboljšanje pri obravnavanih kot pri skupini s placebom. Učinek ni dramatičen, je pa med najbolj dosledno dokumentiranimi.

Za koga: Primerna pri razpršenem celulitu na stegnih in zadnjici. Neinvazivna; med obravnavo je mogoče občutiti nelagodje.

Subcizija

Kaj je: Manjši poseg, pri katerem zdravnik s tanko iglo ali rezilom prekine posamezne vezivne pregrade pod kožo. Sodobna različica (z napravo vodena subcizija) poseg natančneje usmeri in standardizira.

Kako deluje: Sprosti vlečenje pregrade, ki kožo vleče navznoter in ustvarja globoko vdolbinico — vzrok odpravi mehansko.

Kaj kažejo raziskave: Subcizija ima med vsemi metodami nekatere najbolj prepričljive rezultate prav zato, ker odpravi vzrok. Klasična serija primerov je poročala o izboljšanju videza pri ženskah z izrazitimi vdolbinicami, pri sodobni, z napravo vodeni različici pa je večcentrična raziskava pokazala, da so se rezultati ohranili še po treh letih.

Za koga: Za izrazite posamezne vdolbinice, ne za razpršen celulit. Podplutbe so po posegu pričakovane; izvaja ga zdravnik.

LPG / endermologija

Kaj je: Strojna masaža, pri kateri naprava z valji in podtlakom gnete kožo in podkožje.

Kako deluje: Mehansko gnetenje spodbuja prekrvavitev in limfni obtok ter zmehča tkivo, zato je koža videti bolj gladka in napeta.

Kaj kažejo raziskave: Klinične raziskave opisujejo predvsem zmanjšanje obsega obravnavanih predelov, medtem ko je izboljšanje same valovitosti kože skromnejše; učinek se ob rednih obravnavah ohranja in s prenehanjem postopno izzveni.

Za koga: Za tiste, ki jim ustreza redna obravnava in vzdrževanje. Neinvazivno; možni sta prehodna občutljivost in rdečica.

Radiofrekvenca

Kaj je: Neinvazivna metoda, ki z elektromagnetnim poljem segreva globlje plasti kože.

Kako deluje: Nadzorovana toplota spodbudi vezivo k učvrstitvi in obnovi kolagena, kar pripomore k čvrstejšemu videzu kože.

Kaj kažejo raziskave: Manjše raziskave opisujejo izboljšanje pri večini obravnavanih, ob analizi tkiva pa so opazili zgostitev veziva v zgornji plasti kože — znak učvrstitve. Za vzdrževanje učinka so potrebne ponovitve.

Za koga: Za tiste, ki želijo učvrstiti videz kože. Neinvazivno; rahla rdečica po obravnavi je običajna in prehodna.

Laserski tretmaji

Kaj je: Minimalno invaziven poseg, pri katerem se pod kožo vstavi tanko lasersko vlakno (npr. valovne dolžine 1440 nm).

Kako deluje: Združuje dva učinka — s toploto prekine vezivne pregrade in hkrati učvrsti usnjico, ki postane debelejša in prožnejša.

Kaj kažejo raziskave: Objavljene raziskave poročajo o izboljšanju videza ter o izmerjeni večji debelini in prožnosti kože, ki sta se ohranili vsaj leto dni; dolgoročnejših primerjalnih študij je manj.

Za koga: Za izrazitejše oblike celulita. Gre za poseg z anestezijo; možne so brazgotine, zato je izbira izkušenega izvajalca ključna.

Mezoterapija

Kaj je: Vbrizgavanje mešanic učinkovin v podkožje z drobnimi injekcijami.

Kako deluje: Vbrizgane učinkovine naj bi spodbudile presnovo v maščobnem tkivu in mikrocirkulacijo.

Kaj kažejo raziskave: Pregledi opozarjajo, da domnevni učinki klasične mezoterapije v strokovnih raziskavah niso bili potrjeni, sestava uporabljenih mešanic pa ni poenotena. Zato o učinku govorimo previdno.

Za koga: Za tiste, ki po posvetu z izvajalcem sprejmejo manj raziskan poseg. Možne so otekline in podplutbe na mestu vbodov.

Karboksiterapija

Kaj je: Vbrizgavanje medicinskega ogljikovega dioksida v podkožje.

Kako deluje: Plin naj bi izboljšal lokalno prekrvavitev in presnovo tkiva.

Kaj kažejo raziskave: Manjše raziskave nakazujejo izboljšanje, a so rezultati pogosto prehodni — v eni nadzorovani raziskavi se izmerjeni učinek čez nekaj mesecev ni ohranil. Dokazna podlaga je zato skromna.

Za koga: Za tiste, ki po posvetu z izvajalcem sprejmejo manj raziskan poseg. Pogost je prehoden pekoč občutek na mestu vboda.

Injekcije encima (kolagenaza)

Kaj je: Vbrizgavanje encima kolagenaze, ki cilja na vezivne pregrade. Posebnost: gre za enega redkih anticelulitnih pristopov, ki je prestal velike, s placebom nadzorovane raziskave.

Kako deluje: Encim razgradi vezivne pregrade, ki ustvarjajo vdolbinice, podobno kot subcizija, le da kemično namesto mehansko.

Kaj kažejo raziskave: Veliki klinični raziskavi tretje faze sta pokazali statistično pomembno izboljšanje videza celulita na zadnjici v primerjavi s placebom. Pripravek je bil v ZDA odobren, a ga je proizvajalec pozneje umaknil s trga, zato pri nas (še) ni v redni uporabi — tu ga navajamo predvsem zaradi kakovosti dokazov.

Za koga: Trenutno bolj zanimivost iz raziskav kot dostopna izbira; smer razvoja pa potrjuje, da so najuspešnejši pristopi tisti, ki delujejo na vezivne pregrade.

Kaj kažejo raziskave v celoti

Skupna slika je jasnejša, kot se zdi iz oglasov. Najdoslednejše rezultate imajo metode, ki mehansko ali kemično delujejo na vezivne pregrade — subcizija pri posameznih vdolbinicah, encimske injekcije in deloma akustična terapija z udarnimi valovi pri razpršenem celulitu. Metode, ki delujejo prek segrevanja, masaže ali injekcij za presnovo, so podprte z manjšimi in krajšimi raziskavami; to ne pomeni, da ne učinkujejo, temveč da o njih govorimo previdneje in opisno.

Pri branju raziskav o celulitu sta ključni dve vprašanji: ali je bila metoda primerjana s placebom oziroma z neobdelano stranjo telesa in kdo je spremembe ocenjeval. Prav pri celulitu so subjektivne ocene pogosto prizanesljive, zato so najbolj prepričljive študije s slepo oceno fotografij — in prav teh je v tej stroki razmeroma malo. Kako beremo in predstavljamo dokaze, pojasnimo na strani raziskave.

Kako izberete tretma

Izbira tretmaja izhaja iz tega, kaj želite izboljšati. Pri razpršenem celulitu se najpogosteje obnesejo metode, ki delujejo na vezivo in prekrvavitev; pri posameznih globokih vdolbinicah je smiselno povprašati o subciziji; pri občutku zabuhlosti pa o limfni drenaži in presoterapiji. O lokalnih maščobnih oblogah več povemo pri kavitaciji.

Ne glede na metodo velja eno: najboljši izvajalec je tisti, ki vam zna razložiti mehanizem, pokaže lastne rezultate, postavi realna pričakovanja in vam tretma tudi odsvetuje, kadar za vašo kožo ni primeren.