Presoterapija: kako deluje strojna limfna drenaža

Presoterapija je v salonih pogosto na voljo pod imeni, kot so strojna limfna drenaža, pnevmatska kompresija ali presoterapija — gre za isto metodo. V strokovni literaturi jo najdete pod izrazom intermitentna pnevmatska kompresija (IPC). V tem članku razložimo, kaj presoterapija je, kako deluje, kako poteka, po čem se razlikuje od ročne drenaže, komu najbolj koristi in kakšni so njeni stranski učinki, da boste vedeli, kaj od nje pričakovati.

Kaj je presoterapija

Presoterapija je strojna oblika limfne drenaže. Na noge, trebuh ali roke se namestijo posebne manšete (imenujemo jih tudi škornji ali rokavi) z več zračnimi prekati, ki se zaporedno napihujejo in praznijo. Tako ustvarijo potujoč val nežnega tlaka, ki tekočino v tkivu potiska v smeri proti bezgavkam — podobno, kot to z rokami počne terapevt pri ročni drenaži, le da delo opravi naprava, in to enakomerno ter ponovljivo.

Sodobne naprave imajo običajno več prekatov (pogosto šest do dvanajst) in delujejo z razmeroma nizkim, odmerjenim tlakom. Prav zaporedno polnjenje od najbolj oddaljenega prekata navznoter — torej od stopal ali dlani proti trupu — posnema smer naravnega odtekanja limfe in jo nežno usmerja proti glavnim bezgavčnim skupinam v dimljah ali pazduhah.

Kako deluje

Zaporedno napihovanje prekatov ustvari smerni tlak, ki spodbuja gibanje limfe in venske krvi iz okončin proti središču telesa. Limfni sistem nima lastne črpalke, kot jo ima srce za kri, zato je odvisen od gibanja mišic in zunanjega pritiska; presoterapija ta zunanji ritmični pritisk dovaja sistematično. Posledica je manjše zadrževanje tekočine in občutek lahkotnosti, predvsem v nogah. Pri oblikah celulita, kjer je v ospredju otekanje in zabuhlost, je koža po obravnavi lahko videti manj napeta in bolj gladka.

Pomembno je realno pričakovanje. Presoterapija deluje na tekočinski del slike — pomaga pri zabuhlosti in občutku teže, zato je koža po obravnavi lahko videti bolj gladka in spočita. Globlje vezivne pregrade (septe) in maščobne strukture, ki celulit oblikujejo, pa naslavljajo druge metode, zato presoterapija najlepše učinkuje v kombinaciji z njimi. Kako so te strukture zgrajene, podrobneje razložimo v pregledu, kako se znebiti celulita. Presoterapija tako pride najbolj do izraza kot del širšega pristopa — ob gibanju in negi kože — učinek na videz pa je smiselno redno vzdrževati.

Po čem se razlikuje od ročne limfne drenaže

Cilj je pri obeh metodah enak: spodbuditi odtekanje tekočine proti bezgavkam in razbremeniti tkivo. Razlika je v izvedbi in v tem, kaj posamezna metoda dobro ponudi.

Pri ročni limfni drenaži terapevt z natančnimi, nežnimi gibi roke sproti zaznava stanje tkiva in pritisk prilagaja vsakemu predelu posebej — to je njena prednost pri občutljivih ali zahtevnejših predelih. Presoterapija isti smerni val ustvari strojno: tlak je enakomeren, ponovljiv in dobro odmerjen, obravnava pa lahko hkrati zajame celotno nogo ali roko, medtem ko se terapevt posveti drugemu opravilu. Mnogi izvajalci ju zato kombinirajo — ročno drenažo za fino, prilagojeno delo in presoterapijo za enakomerno, obsežnejšo obravnavo. Katera je za vas primernejša, je odvisno od vašega stanja in tega, kaj želite doseči.

Kako poteka obravnava

Obravnava je sproščujoča. Udobno se uležete ali sedete, izvajalec na predele (najpogosteje noge, lahko tudi trebuh ali roke) namesti manšete, naprava pa nato v ciklih napihuje in prazni posamezne prekate. Večina ljudi občuti prijeten, valovit pritisk, ki se počasi pomika navzgor; po obravnavi so noge pogosto lažje in bolj prožne na otip.

Pred prvo obravnavo se izvajalec običajno pozanima o vašem zdravstvenem stanju in morebitnih kontraindikacijah ter temu prilagodi jakost tlaka in trajanje cikla. Koliko obravnav je smiselnih in kako pogosto, je odvisno od vašega stanja in počutja — ritem se dogovorite z izvajalcem. Strokovni viri pri uporabi za limfedem opisujejo daljše seje z odmerjenim, zaporednim tlakom, a natančni parametri sodijo v presojo usposobljenega izvajalca, ne v splošno priporočilo.

Komu koristi in kaj kažejo raziskave

Največ od presoterapije odnesejo ljudje, ki jih spremljata zadrževanje tekočine in občutek težkih, zabuhlih nog. Strojna pnevmatska kompresija je najbolje raziskana prav pri obvladovanju otekline okončin: sistematični pregled Phillips in Gordon (2019) je pri uporabi za limfedem zbral dokaze nizke do zmerne ravni in metodo opisuje kot koristen pripomoček za uravnavanje limfnega in venskega zastoja, najbolje z odmerjenim, zaporednim tlakom, pri čemer avtorja opozarjata, da je kakovost in primerljivost raziskav neenotna. Prav ta sposobnost zmanjševanja zadrževanja tekočine je tudi razlog, da koža po obravnavi deluje manj zabuhla in bolj gladka.

Pri celulitu samem velja enako kot za večino metod: obsežni pregledi (npr. Luebberding s sodelavci, 2015; Zerini s sodelavci, 2015) ugotavljajo, da nobena posamezna obravnava ne ponudi trajne, dokončne rešitve. Videz kože je v veliki meri odvisen od zgradbe tkiva v globini — od vezivnih pregrad in razporeditve maščobe. Presoterapija naslavlja tekočinski del te slike, zato je najsmiselnejša v kombinaciji z gibanjem, skrbjo za telesno sestavo in nego kože. Kako se umešča med druge pristope, preberite v pregledu, kako se znebiti celulita; profesionalne tretmaje med seboj primerjamo na strani anticelulitni tretmaji, kjer najdete tudi metode, ki delujejo na vezivne pregrade in maščobne strukture, kot je kavitacija.

Stranski učinki in varnost

Presoterapija je neinvazivna in večini ljudi prija. Stranski učinki so redki in blagi — med napihovanjem manšet je mogoče občutiti rahlo občutljivost ali mravljinčenje, ki po obravnavi izzveni. Da bo obravnava varna in prijetna, jo zaupajte usposobljenemu izvajalcu, ki bo tlak in trajanje prilagodil vam in prepoznal stanja, pri katerih metoda ni primerna.

Kdaj presoterapija ni primerna

V nekaterih primerih presoterapija ni primerna oziroma je potreben predhoden posvet z zdravnikom. Ker metoda premika tekočino in z manšetami pritiska na okončine, je previdnost na mestu med drugim pri naslednjih stanjih:

• nagnjenost k strjevanju krvi ali znana tromboza,
• akutna okužba, vnetje ali vročina,
• akutno srčno popuščanje,
• hujša venska ali ledvična obolenja,
• nosečnost (potreben je posvet z zdravnikom).

V dvomu se pred obravnavo posvetujte z zdravnikom — dober izvajalec vas bo o teh stanjih tudi sam povprašal in obravnavo izvedel le, kadar je zanjo varno.